- odvisnost: "v alkohologiji pojem za duševno in telesno potrebo po pitju alkoholnih pijač.
Duševna odvisnost je močno zakoreninjena pivska razvada in s pitjem povezani življenjski in sožitni slog. Telesna odvisnost pa je patološka organska vdelanost alkohola v presnovo, tako da se ob njegovi odtegnitvi pokažejo abstinenčne težave ali abstinenčni sindrom. Izraz odvisnost se je udomačil po letu 1971, ko smo v Sloveniji prevzeli Hudolinovo alkohologijo in je bil nedomišljeno dobesedno preveden hrvaški izraz. Izraz odvisnost sicer ni napačen, je pa večumen, saj vsebuje širok spekter pomenov, od pozitivnega (na primer odvisnost od čistega zraka ali odvisnost otroka od matere) do negativnega (na primer odvisnost sužnja od gospodarja). Za enoumno poimenovanje bolezenskega stanja umetne škodljive potrebe torej ni enoumno jasen, kakor je izraz zasvojenost, ki je tudi bolj nazoren in ga uporablja sorodno področje zasvojenosti z nedovoljenimi drogami. V socialni alkohologiji kaže uporabljati izraz zasvojenost." (Ramovš, Jože, Slovar socialno alkohološkega izrazja,2001)
- zasvojenost: "Zasvojenost je umetna škodljiva potreba. To pomeni:
1. Zasvojenost je potreba, ki se razvije postopoma, bolj ali manj naglo s privajanjem na določeno psihoaktivno snov (na primer alkohol, nikotin, mamila), obliko vedenja (na primer igre na srečo) ali doživljanje resničnosti (na primer sovražnost do nekoga). Ko je zasvojenost vzpostavljena, deluje pri človeku kot relativna nuja in mu jemlje svobodo doživljanja in ravnanja; podobna je torej naravnim potrebam - lahko je celo močnejša od njih, seveda pa je v nasprotju z njihovo absolutnostjo vedno relativna - odvajanje in vzdržnost jo spremenita povsem v latentno stanje, ki se pri ponovnem pitju znova aktivira v akutno potrebo (recidiv).
2. Zasvojenost je umetna potreba po nečem, kar človeku po naravi ni potrebno, ampak je zanj tujek, na katerega se mora človekov organizem, duševnost in druge razsežnosti nasilno prilagoditi, pri čemer se pokvarijo naravni obrambni mehanizmi tako, da delujejo proti razvojnim potrebam človeka (alkoholična obramba, obrambni mehanizmi, odnosni obrambni mehanizmi).
3. Zasvojenost je škodljiva potreba; njene kvarne posledice se kažejo na vseh človekovih razsežnostih (alkoholične motnje). Zasvojenost biološko zastruplja organizem, da oboleva, patološko spreminja duševno delovanje in vedenje, krni svobodo in odgovornost, kvari medčloveške odnose in razmerja, zavira človekov razvoj in omamlja njegovo smiselno orientacijo v življenju.
Te tri značilnosti strokovno opredeljujejo zasvojenost in jo ločujejo od drugih motenj v človekovih naravnih potrebah, ki pa so po patologiji življenjskega in sožitnega sloga, po omamnem delovanju na človeka in v drugih vidikih zelo podobne zasvojenosti, na primer motnje hranjenja, motnje v medčloveških odnosih. Jasna diferencialna definicija zasvojenosti je nujen pogoj za napredek v fenomenološkem raziskovanju tega zapletenega pojava ter za izpopolnjevanje metodike za preventivo in kurativo zasvojenosti."
(Ramovš, Jože, Slovar socialno alkohološkega izrazja,2001)
